Dogodivščine - Doživljajski spis

 

V današnjem času moderne produkcije in kamer, ki so »namontirane« že v vsaki napravi z baterijo, se sliši čudno pisati o dogodivščinah, ki se porodijo na poti – šparaj z besedo, saj slika pove več, je uveljavljena logika. Jaz sem se kljub temu odločil broditi proti toku in napisati, z besedami, kaj se je dogajalo v belem kombiju s koroško registracijo, ki je 9.6. 2016, krenil proti Pragi.

Po vzpostavitvi močne koalicije smo pred odhodom organizirali krajšo okroglo mizo na temo kajenja, se zbasali v kombi in še zadnjič v 4 dneh občutili »rough love« slovenskih cest. Po nekaj urni vožnji po Avstrijskih avtocestah, smo morali dva in tripasovnice zamenjati za Češke ceste, s čimer se je tudi začela naša učna ura o čeških avtoprevoznikih. 

Prvi dan je bila naša destinacija klub V Kolona, ki je ob predhodnem brskanju po internetu deloval kot nekakšen squat v nekem parku v Pragi. Vendar pa smo hitro ugotovili, da ta park ni navaden park – ob prihodu nas je pričakala velika tabla z napisom Bohnice Psychiatric Hospital. Ker nam v tem trenutku ni bilo kaj preveč jasno, smo poskušali pridobiti več informacij pri varnostniku, ki je stal ob vhodu v park. Po nekaj neplodno izmenjanih stavkih v angleščini se je kot od boga poslan pojavil nek drug gospod – prevajalec z znanjem angleščine in češčine – in kmalu smo imeli spremstvo do kluba, ki se nahaja znotraj kompleksa bolnišnice. Varnostnik, ki poprej ni vedel, kaj si z nami pomagati, nas je zdaj z golf vozičkom vodil po okrožju psihiatrične bolnišnice. Deloval je zmedeno, ni najbolj vedel kam nas more napotiti in ob vsej tej zmedi parkiral svoje vozilo v veliko črno smet kanto – mi smo se smejali, on pa je suvereno nadaljeval svojo pot. Po nekaj težavah, posvetom s kolegom in zavrnjeno šnops rundo nas je končno pripeljal do cilja. 

Klub V Kolona, situiran v okrožju psihiatrične bolnišnice, je vzbujal mešane občutke. Porajalo se je vprašanje: zakaj ta klub obstaja tu in še bolj pomembno, zakaj danes tukaj igrajo trije punk bendi? Ko pa smo hoteli o vseh teh vprašanjih razmisliti v senci z mrzlim kozarcem pristnega češkega piva, pa se je pojavila še ena težava – zaradi pacientov, ki romajo po kompleksu bolnišnice in izmed katerih jih ima veliko težave z alkoholom, se pivo v baru ne streže pred sedmo uro zvečer. To je pomenilo, da je bil do takrat na meniju topel Pittinger iz kombija. Naš obred pitja toplega piva pa so nenadno zmotili Loosersi, ki so po dve minutni tonski in brez opozorila začeli svoj koncert malo po sedmi uri zvečer – nekaj, kot bomo še ugotovili, zelo normalnega za češko sceno. Za njimi so se na oder odpravile Pazduhe in tudi glasbeno otvorile svojo prvo medkulturno turnejo.

Po koncertu, ki se je seveda končal pred deseto uro, smo v kombi s seboj nabasali organizatorja koncerta, ki nas je vodil do prostora kjer bomo spali. Med vožnjo smo ugotovili, da spimo v edinem squatu v Pragi, v katerem so dan poprej imeli »support party« za Ljubljanski Rog. Squat imenovan Klinika je bil v stari zapuščeni bolnišnici, vseboval je vse od bara, kuhinje, sobe za učenje, spalnic in kavarne. Naš načrt v tem trenutku je bil pripraviti prostor za spanje in potem oditi v mesto na še eno pivo. Zvlekli smo jogije iz manjše sobe, ki je služila kot omara in jih prestavili v otroško igralnico, kjer smo spali in nato odšli v mesto. Okrog 2 ure zjutraj smo se vračali nazaj proti Kliniki, spotoma pa ugotovili, da je to priljubljen kraj lokalne policije. Počakali smo, da so se policisti odpeljali, skočili čez ograjo in se napotili spat.

Zjutraj smo se zbudili v čudovito jutro, okna v sobi, kjer smo spali, so bila odprta, skozi njih je pihal rahel, osvežilen veter in skozi drevesa, ki so skrivala bolnišnico pred mimoidočimi, so posijali žarki sonca. Sledil je klasični jutranji ritual, ki mu je sicer manjkal tuš, potem smo odšli proti mestu v iskanju hrane – ustavili smo se v vietnamski restavraciji, ki nas je, če izvzamemo močan okus po soli, dokaj prepričala.  Siti in s pozdravljenim mačkom smo se sprehodili nazaj do Klinike, spakirali stvari v kombi in se poslovili od organizatorja koncerta, ki nas je pred odhodom obdaril z dvema izvodoma češkega anarhističnega časopisa in kompilacijo čeških bendov v podporo Kliniki.

Pot nas je peljala naprej v Pohoda Music Club v Plznu. Vožnja do naše druge destinacije je bila kratka, a sladka – pred klubom smo parkirali že okrog druge ure popoldan in ker je bil klub še zaprt smo se hitro odpravili proti centru mesta, kjer smo se igrali turiste in pivske sommelierje. Ko smo pozno popoldan prispeli nazaj do kluba so bila vrata že odprta. Oder je bil na manjši terasi, ki je vsebovala okrog 8 miz, šank in enega ekstremno nažganega čeha sumljivega porekla.

Loosersi so, klasično – šunka, sir gobice, kot bi rekel Žbe – začeli žgat okrog sedme ure mi pa smo nadaljevali naše seanse, tokrat ne ob okrogli ampak ob gasilski mizi. Veselje se je delilo, glasba je bila glasna in po koncertu Ljubljanskih G.U.B so Pazduhe, tokrat s trbujškim promilom alkohola v krvi, poprijele za svoje instrumente in popeljale slovensko besedo v tuje kraje. Sčasoma je bil pank preglašen s strani rave partija v zgornjem nadstropju stavbe, kjer se je rodila moja fascinacijo o čeških straniščih. Na žalost pa je moje občudovanje pisoarjev, katerih odtoki so speljani pod noge človeka, ki v njih ščije, zmotil klic organizatorja, ki je povedal, da moramo počasi prestaviti kombije, ker je ta soseska znana po vlomih v avtomobile. Ko smo parkirali kombi, smo približno petnajst minut pešačili proti stanovanju organizatorja, kjer smo se počasi zavili v naše spalke.

imm024_24A.jpg

Zjutraj sem se sprehodil mimo vrste za tuš proti toaleti, kjer me je v školjki pričakal »floater«, v kotu sobe pa rahlo plesnivo vedro polno vode. Po opravljenih jutranjih formalnostih smo se odpravili na pico, nekateri celo na sladoled. Potem smo šli čez prehod za pešce in nazaj do kombija – današnja pot nas je vodila do Milevskega, domačega kraja benda Loosers.

Cesta do tja se je vila skozi polja pšenice in drugih žitnic z občasnim obcestnim jezerom. Ob prihodu na železniško postajo smo zagledali našo destinacijo: Hospoda na Vlaku. Klub nam je postregel z odličnim ozvočenjem in bendi, slano hrano in zastonj pivom. Pazduhe so danes igrale prepričljivo, uigrano in prvič v treh dneh se je razvila močna gavda, vredna vožnje na Češko. Ker pa vse ne more biti tako rožnato, je gospodu na vlaku zmanjkalo piva in naša pot se je nadaljevala kakšnih petnajst minut pijanega pešaka do gostilne, katere imena se ne spomnim. Ko se je ob enih zjutraj zaprla še ta, nas je naša gostiteljica pospremila do prostega prostora na tleh, ali pa za nas, nekaj izbranih srečnežev, celo postelje.

Zjutraj ponovljena rutina: wc, tuš, čik, za ljubitelje kofeina nezadovoljiva kava. Jutro je bilo naporno, zajtrk pa češki. Vzdušje smo si zato popravili z občasnimi postanki na češkem podeželju na poti do Čeških Budejovic, lokaciji zadnjega špila na turneji. Tam nas je pričakal urejen klub z backstagom, prostorom za spanje, kopalnico, in tušem – prizor, ki smo ga na Češkem videli prvič.  Potem je za nekatere sledil sprehod po mestu za druge pa okupacija kavčev v backstagu in okušanje lokalnega piva. Danes so Pazduhe igrale kot zadnji bend in se proti odru sprehodile šele okoli polnoči. Špil je bil poln energije – po njem smo se postavili v gasilsko formacijo in kot zadnji akt turneje naredili skupno sliko.

Na začetku turneje navaden bel kombi, na koncu turneje kombi prijateljstva. Mislim, da smo proti koncu turneje vsi prišli do istega zaključka – ti štirje dnevi bodo ostali v naših spominih dokler se bomo zmožni spominjati. Poleg tega pa vam bo zagotovo nekdo povedal kakšno zgodbico o tem, kako je oseba, ki naj ostane neimenovana, ostala zamrznjena v času med ruševinami poceni češke mize.

 

Gašper Vaukan, 14.6.2016

Foto: D. K., A. S., N. A., K. Ž., Ž. P.

 

UK 101 Records

Umetniški klub 101, Partizanska ulica 15A, 2360 Radlje ob Dravi, Slovenia

UK 101 Records is an independent record label based in Slovenia. 101 Records hosts a total of 5 active artists on it's roster, including: JNX ¤ STRGANE PAZDUHE ¤ HEDERA VENTO ¤ SMODI ¤ ALJAŽ LIPUŠ The main purpose of 101 Records is creating and sharing fun and emotions through music. Simplified, we make your day a bit brighter. It's a 24/7 job with no salary and we love it! If you like what you see and hear, please show us some support with subscribing, folowing, liking, sharing, etc., on our FB, YT, G+ accounts. If you have any ideas that have landed on your mind feel free to write a PM and we will write you back ASAP. Have a great day! Umetniški klub 101 Records